Navidezni pomnilnik (virtual memory) vsakemu procesu daje iluzijo lastnega zasebnega, zveznega bloka pomnilniških naslovov (od 0 do velikega maksimuma), ne glede na to, koliko fizičnega RAM-a dejansko obstaja ali kje podatki v resnici ležijo. OS in MMU (Memory Management Unit) procesorja sproti prevajata te navidezne naslove v fizične naslove.
Kako deluje iluzija
Pomnilnik je razdeljen na fiksne velikosti (običajno 4 KB). za vsak proces preslika vsako navidezno stran v fizični :
