Kdaj bi moral prosiliti AI, da napише kodo od začetka, v primerjavi s samo pregledovanjem ali refaktoriranjem obstoječe kode?

Question

Accepted Answer

Pravilo: AI naj **piše** tam, kjer so napake poceni in očitne, in ga uporabi za **pregled/refaktoriranje** tam, kjer so napake drage ali suptilne. Odločujoči dejavnik je, koliko te stane preverka rezultata.

## Kdaj ga pustiti, da piše od začetka

- **Zelena polja in standardi kodi** — nov util, konfiguracijska datoteka, CRUD končna točka, regex. Ni skritega konteksta, ki bi se lahko zlomil.
- **Neznanile API-je/knjižnice** — AI pozna površino knjižnice, ki je ne poznaš, in ti jo preverjaš s priporočili.
- **Začasna/prototipna koda** — hitrost je bolj pomembna kot popolnost.

V teh primerih so stroški napake nizki in rezultat lahko prebijaš od vrha do dna.

## Kdaj ga uporabljati samo za pregled/refaktoriranje

- **Poslovna kritična logika** — obračun, avtentifikacija, matematika denarja. Verodostojen, vendar napačen odgovor je nevaren.
- **Suptilna koda** — sočasnost, varnost, algoritmi, polni robnih primerov, kjer "je videti prav" ni "je prav".
- **Veliki obstoječi sistemi** — AI ne more videti vseh invariant, na katere se tvoj kodebase opira, zato generiranje vanjo tveganja tiho poškodovanje.

Tu držiš AI kot **drugi par oči**: predlaga, ti odločaš.

```text
                 Cost of a bug LOW          Cost of a bug HIGH
New code          ✅ let AI write           ⚠️ AI drafts, you verify hard
Existing code     ✅ AI refactors           ✅ AI reviews, you write the change
```

## Kompromisi in tveganja

Pisanje od začetka je hitro, toda AI lahko izmisli API-je (**halucinacija**) ali ne vidi konteksta, ki ga ne more videti. Pregled je varnejši, toda počasnejši in samo tolik dober, kolikor je dober kontekst, ki ga daš. V vsakem primeru si **odgovorni avtor** — AI je orodje, ne podpisnik commita.

## Zakaj je to pomembno

Napačna sodba je tam, kjer gre AI-navidezna razvojem narobe: ljudje puščajo AI, da generiše kritično logiko, ki je potem ne morejo v celoti preveriti, ali sami napišejo trivialno kodo s standardi, ki bi jo AI mogel proizvesti v nekaj sekundah. Prilagajanje načina (**pisanje** vs **pregled/refaktoriranje**) k **strošku biti napačen** te drži hitrega na cenem in preudarnega na nevarnem. Spretnost, ki se testira, je presoja o tem, kako porošiti svojo verifikacijsko napor — ne ali moraš spodbujati AI.